- pripètiti
- pripètiti (se) svrš. 〈prez. -īm (se), pril. pr. -īvši (se), prid. rad. pripètio/pripètila (se) ž〉 reg. iron. {{c=0}}dogoditi se (ob. nešto neugodno){{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
pripètiti
Look at other dictionaries:
pripetiti — pripètiti (se) svrš. <prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. rad. pripètio/pripètila (se) ž> DEFINICIJA reg. iron. dogoditi se (ob. nešto neugodno) ETIMOLOGIJA prasl. *pri pętiti (slov. pripetiti se), v. peta … Hrvatski jezični portal
pripetíti se — ím se dov., pripétil se (ȋ í) nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: pripovedovati o dogodkih, ki so se pripetili pred nedavnim; pripetila se je huda nesreča; vede se, kot da se ni nič pripetilo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripećívati — (se) nesvrš. 〈prez. pripèćujēm (se), pril. sad. pripèćujūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}pripetiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pripetati — pripètati svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. prȉpetān> DEFINICIJA reg. 1. (što) dodati, zalijepiti, prišiti (zakrpu i sl.) 2. (komu što) pripisati komu ono što nije učinio, oklevetati koga takvim pripisivanjem; prilijepiti,… … Hrvatski jezični portal
dogodíti se — ím se dov., dogódil se (ȋ í) nav. 3. os., raba peša zgoditi se, pripetiti se: dogodil se je čudež; to se mu ni še nikoli dogodilo / dogodilo se mu je, da je prezrl napis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvršíti — ím dov., izvŕšil (ȋ í) 1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti: izvršiti svojo dolžnost; izvršiti naročilo; izvršiti povelje, ukaz; izvršiti očetovo voljo / izvršiti oporoko / izvršiti načrt… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagodíti — ím dov., nagódil (ȋ í) zastar. narediti, povzročiti: nehote sem to nagodil / grdo so mu jo nagodili; v šoli večkrat kakšno nagodi nagodíti se nav. 3. os., redko zgoditi se, pripetiti se: marsikaj se lahko še nagodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naklepíčiti — im dov. (í ȋ) nav. 3. os., nar. zgoditi se, pripetiti se: Naj se nameri in naklepiči, da nam spet pošljejo .. tistega oficirja (F. Finžgar) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakljúčiti — im dov. (ú ȗ) nav. 3. os., star. odločiti, določiti: oče je naključil drugače / usoda je to naključila nakljúčiti se knjiž. zgoditi se, pripetiti se: naključil se je čuden dogodek; naključilo se je nekaj slabega; mogoče se naključi, da ga kje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakrétiti — im, in nakretíti in nakrétiti im dov. (ẹ̄; ȋ ẹ) star. povzročiti, narediti: nakretil mu je veliko sitnosti; kdo ve, kaj ti še lahko nakreti nakrétiti se, in nakretíti se in nakrétiti se zgoditi se, pripetiti se: to se lahko vsakemu nakreti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
