- plodòvit
- plodòvit prid. agr. {{c=0}}koji se uzgaja radi ploda{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
plodovit — plodòvit prid. DEFINICIJA agr. koji se uzgaja radi ploda ETIMOLOGIJA vidi plod … Hrvatski jezični portal
plodovít — a o prid., plodovítejši (ȋ) 1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar; plodovit publicist, znanstvenik; plodovita pisateljica 2. knjiž. ploden: plodovita samica / plodovit zakon /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gojítelj — a m (ȋ) kdor kaj goji: gojitelj limoninih nasadov; gojitelj čebel / bil je plodovit pisatelj in gojitelj naturalizma; gojitelj umetnosti // zastar. vzgojitelj, učitelj: zanemarjal je nasvete staršev in gojiteljev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plodonôsen — sna o prid. (ó ō) knjiž. ploden, plodovit: plodonosno sodelovanje / plodonosna iznajdba / plodonosna naložba kapitala dobičkonosna / plodonosne njive rodovitne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rodovíten — tna o prid., rodovítnejši (ȋ) 1. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin: rodovitna prst v gredi; rodovitna zemlja / rodovitno polje ♦ agr. rodovitna prst prst s humusom in živimi organizmi 2. ki dobro obrodi: rodovitne sorte pšenice; zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika