- ortòpēdskī
- ortòpēdsk|ī prid. {{c=0}}koji se odnosi na ortopede i ortopediju {{/c}}[∼a gimnastika; ∼o pomagalo]
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
ortòpēdskī
Look at other dictionaries:
ortopedski — ortòpēdskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na ortopede i ortopediju [ortopedska gimnastika; ortopedsko pomagalo] ETIMOLOGIJA vidi ortopedija … Hrvatski jezični portal
ortopédski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ortopedijo: nositi ortopedske čevlje, vložke; ortopedski voziček / ortopedska delavnica / ortopedski oddelek; predstojnik ortopedske klinike / ortopedska telovadba; ortopedsko plavanje, zdravljenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ortoza — ortóza ž DEFINICIJA med. pomagalo kod oštećenja funkcije lokomotornog sustava; ortopedski aparat ETIMOLOGIJA grč. órthōsis: uspravljanje, vođenje ≃ orto + oza … Hrvatski jezični portal
bandažíst — a m (ȋ) izdelovalec bandaž: ortopedski bandažist … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čévelj — vlja m (ẹ̑) 1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čevljár — ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem obutve: čevljar dela, šiva čevlje; šel se je učit za čevljarja; ortopedski čevljar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ortopédičen — čna o prid. (ẹ) ortopedski: ortopedični čevlji, vložki / ortopedična delavnica / ortopedično zdravljenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ortopedíja — e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal: razvoj ortopedije / ortopedija zob in čeljusti veda o uravnavanju zob in čeljusti 2. pog. ortopedski oddelek v bolnici: predstojnik ortopedije / leži na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripomóček — čka m (ọ̑) priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja: uporabljati moderne pripomočke; krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje; pripomočki za lepotičenje / gospodinjski, ortopedski,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vlóžek — žka m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar je v kaj vloženo: prstan s smaragdnim vložkom; zapolniti špranjo z vložkom iz penaste gume / grafitni vložek za svinčnik; higienski vložek vpojna blazinica, ki jo uporabljajo ženske v času (mesečnega)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
