- odzívati se
- odzívati se nesvrš. 〈prez. òdzīvām se, pril. sad. -ajūći se, gl. im. -ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}odazivati se{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
odzívati se
Look at other dictionaries:
odzivati — odzívati se nesvrš. <prez. òdzīvām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. odazivati ETIMOLOGIJA vidi odazvati … Hrvatski jezični portal
odzívati se — am se nedov. (í) 1. udeleževati se česa na poziv, povabilo, prošnjo: že dve leti se odziva njihovim prireditvam / odzivati se na delo 2. oglašati se, odgovarjati: na trkanje se sploh ne odziva / samice murnov se odzivajo na samčevo petje / na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odgovárjati — am nedov. (ȃ) 1. z besedami izražati komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: vprašanje ste slišali, kdo bo odgovarjal; odgovarjati boječe, kratko, potrpežljivo, vljudno; odgovarjati pismeno, po telefonu; odgovarjati slovensko,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odzívanje — a s (í) glagolnik od odzivati se: odzivanje na delo je bilo slabo / odzivanje na klic / odzivanje na zunanje vplive / odzivanje na svet, življenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odzíven — 1 vna o prid. (ȋ) sposoben (hitro) se odzivati: občutljiv in odziven človek; otroci so zelo odzivna bitja // publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: živa in odzivna uprizoritev / odziven problem 2 vna o prid. (ȋ)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati iz ust v požiralnik, želodec: požirati hrano, tekočino; meso je požiral kar neprežvečeno; vročo pijačo je počasi požirala; gristi in požirati / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu 2. biti tak, da lahko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòzvenéti — ím nedov. (ȍ ẹ ȍ í) 1. istočasno zveneti: struni sta sozveneli / najrazličnejši zvoki so sozveneli ♦ muz. na barvo zvoka vplivajo toni, ki sozvenijo z osnovnim tonom 2. knjiž. ujemati se, skladati se: obleka pri tem kipu sozveni s telesom; obe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubógati — am dov. in nedov. (ọ̑) 1. narediti, ravnati tako, kot kdo zahteva, predlaga: otrok uboga starše; pes uboga gospodarja; ti mu reci, mene ne uboga; v vsem ga uboga; ubogati na migljaj, ekspr. na prvo besedo; konj uboga na poteg vajeti; hitro,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
