- náslōvnīk
- náslōvnīk m {{c=0}}({{/c}}náslōvnica ž{{c=0}}){{/c}} 〈V -īče, N mn -īci〉, {{c=1}}v. {{ref}}adresat{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
náslōvnīk
Look at other dictionaries:
naslovnik — náslōvnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA v. adresat ETIMOLOGIJA vidi naslov … Hrvatski jezični portal
naslóvnik — a m (ọ̑) 1. prejemnik pošiljke: naslovnik je pismo, pošiljko prejel; bivališče naslovnika ♦ lingv. oseba, osebe, ki jim je jezikovno sporočilo namenjeno 2. knjiž. seznam naslovov: njegovo ime je poiskal v naslovniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pošíljka — e ž (ȋ) 1. ustrezno opremljen predmet, ki se pošlje po pošti: oddati, odpreti, sprejeti pošiljko; dostavljanje pošiljk na dom; prejemnik pošiljke; vpisati podatke o pošiljki / denarna, pisemska pošiljka; letalska pošiljka ♦ ptt ekspresna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póšten — tna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pošto: poštni delavec, dostavljač / poštni promet; poštne storitve / poštni nabiralnik; poštno poslopje / poštni golob golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil; poštni obrazec; dostavni poštni okoliš; poštni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležáti — ím nedov. (á í) 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
adrèsāt — m 〈G adresáta〉 onaj komu je upravljeno pismo, pošiljka ili poruka; naslovnik, primatelj … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
remitent — remìtent (remitȅnt) m <G mn nātā> DEFINICIJA 1. onaj koji nešto vraća, šalje natrag 2. bank. naslovnik mjenice, osoba ovlaštena da naplaćuje mjenicu ETIMOLOGIJA vidi remitirati … Hrvatski jezični portal
naslovnica — náslōvnica ž DEFINICIJA v. naslovnik ETIMOLOGIJA vidi naslov … Hrvatski jezični portal
adresat — adrèsāt m <G adresáta> DEFINICIJA onaj komu je upravljeno pismo, pošiljka ili poruka; naslovnik, primatelj ETIMOLOGIJA vidi adresa … Hrvatski jezični portal
dostáven — vna o prid. (ā) nanašajoč se na dostavo: dostavna vozila / v svojem dostavnem okolišu redno dostavlja pošto / dostavni avtomobil zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil ◊ adm. dostavna knjiga knjiga, v kateri naslovnik s podpisom potrdi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
