nezaveden — nezavèden prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. admin. služb. koji nije unesen u službenu knjigu, koji nije zaveden, koji nije unesen kao službeni podatak [ocjene nisu nezavedene u dnevnik] 2. opr. zaveden ETIMOLOGIJA ne + v. zavesti, zaveden … Hrvatski jezični portal
nèzavéden — dna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) 1. ki mu manjka zavednosti: narodno, politično nezavedni državljani; nezaveden Slovenec 2. ki se ga kdo ne zaveda: s svojo nezavedno ljubeznivostjo jih je pridobila; nezavedno sovraštvo / ima nezaveden strah pred vodo 3 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezoblíčen — čna o prid. (ȋ ȋ) 1. ki je brez določene oblike: podoben je bil veliki brezoblični gmoti; iz brezoblične skale izklesati kip / brezoblična stavba iz opeke; brezoblično in krvavo telo / zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi; brezoblična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèozavéščen — a o prid. (ȅ ẹ̑) knjiž. nezaveden, neosveščen: neozaveščena mladina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèprebujèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsvésten — tna o prid. (ȅ ẹ̄) zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzavésten — tna o prid. (ȅ ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika