- neutèmeljenōst
- neutèmeljenōst ž 〈G -osti, I -osti/-ošću〉 {{c=0}}svojstvo onoga što je neutemeljeno{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
neutèmeljenōst
Look at other dictionaries:
neutemeljenost — neutèmeljenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je neutemeljeno ETIMOLOGIJA vidi neutemeljen … Hrvatski jezični portal
nèutemeljênost — i ž (ȅ é) lastnost, značilnost neutemeljenega: neutemeljenost pritožbe, prošnje / dokazati neutemeljenost dvomov, mnenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpodbíjati — am in spodbíjati am nedov. (í) 1. z udarjanjem, tolčenjem odstranjevati izpod česa: izpodbijati železniške pragove 2. prizadevati si zanikati, ovreči: izpodbijati dokaze; izpodbijati pravico do svobodnega odločanja; izpodbijati zasluge za kaj //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpodbíti — bíjem in spodbíti bíjem dov., izpodbìl in spodbìl (í ȋ) 1. z udarjanjem, tolčenjem odstraniti izpod česa: izpodbiti podstavek; izpodbiti stol / izpodbiti komu nogo, roko; zgrudila se je, kakor bi jo izpodbil; pren., ekspr. izpodbiti temelje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàr — čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [mǝr] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèorgáničnost — i ž (ȅ á) knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèosnovánost — i ž (ȅ á) nav. ekspr. neutemeljenost, neupravičenost: neosnovanost trditve / neosnovanost sumničenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níčevnost — tudi ničévnost i ž (ȋ; ẹ̄) knjiž. ničevost: človekova ničevnost v primeri z vesoljem / ničevnost sveta; roman hoče prikazati ničevnost takega življenja / kako moreš biti navdušen za take ničevnosti / pripovedovati ničevnosti / ničevnost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níčevost — tudi ničévost i ž (ȋ; ẹ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost ničevega: v gorah ga je obšel občutek ničevosti / ničevost takega sveta / estetska ničevost filma je očitna / dokazovati ničevost pomislekov neprepričljivost, neutemeljenost 2. nav. mn.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níčnost — i ž (ȋ) knjiž. 1. lastnost, značilnost ničnega: a) ta vpliv zaradi njegove ničnosti lahko zanemarimo / ob njeni popolnosti je spoznaval svojo ničnost; ničnost človeka v primeri z naravo b) spoznati ničnost takih dokazov neprepričljivost,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
