Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
nasloviti — naslòviti svrš. <prez. nàslovīm, pril. pr. īvši, prid. trp. nàslovljen> DEFINICIJA 1. (što) dati naslov [nasloviti knjigu] 2. (komu što) uputiti na adresu [nasloviti pismo] ETIMOLOGIJA vidi naslov … Hrvatski jezični portal
naslovíti — ím dov., naslóvil (ȋ í) 1. napisati naslov prejemnika pošiljke: nasloviti pismo; čitljivo, točno nasloviti / pošiljko je naslovil na očeta 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
adresírati — adresíra|ti (što, komu) dv. 〈prez. adrèsīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što) uputiti/upućivati pošiljku na određenu adresu, (na)pisati adresu na pošiljku; nasloviti 2. {{001f}}(što komu) pren.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
naslovljivati — naslovljívati nesvrš. <prez. naslòvljujēm, pril. sad. ljujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. nasloviti ETIMOLOGIJA vidi naslov … Hrvatski jezični portal
adresirati — adresírati dv. <prez. adrèsīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (što) uputiti/upućivati pošiljku na određenu adresu, (na)pisati adresu na pošiljku; nasloviti 2. (što komu) pren. namijeniti/namjenjivati,… … Hrvatski jezični portal
intitulacija — intitulácija ž DEFINICIJA pravn. pov. dio uvoda isprave koji sadrži ime njezina sastavljača ETIMOLOGIJA srlat. intitulare: nasloviti … Hrvatski jezični portal
adresírati — am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
apél — a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nazváti — zôvem dov., nazvál (á ó) knjiž. nasloviti, nagovoriti: nazval ga je tovariš / nazvati koga po imenu, z imenom poklicati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
titulírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov; ogovoriti, nasloviti: titulirali so ga (s) tovariš profesor titulíran a o: bil je tituliran z doktorjem ∙ knjiž. proslave so se udeležili tudi visoko titulirani možje možje z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
