- izblebètati
- izblebètati svrš. 〈prez. izblèbećēm, pril. pr. -āvši, prid. rad. izblebètao〉 razg. {{c=0}}izgovoriti ili reći do kraja ono što nije trebalo; izbrbljati, odati{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
izblebètati
Look at other dictionaries:
izblebetáti — ám in éčem tudi zblebetáti ám in éčem dov. (á ȃ, ẹ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izblebeta; izblebetal je, odkod so dobili orožje; izblebetal se je svojemu tovarišu / v opravičilo je izblebetal nekaj besed… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zblebetati — gl. izblebetati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
